Kulturno pustno društvo Grapa praznuje 20 let

Dobrodošli na naši posebni strani KpdG

Podravljeni na naši posebni spletni strani, namenjeni praznovanju 20. obletnice ponovne oživitve in neprekinjenega obujanja pustne tradicije v Idriji. V nadajevanju si sledijo novice in in informacije povezane s obeležitvjo te okrogle obletnice.


O KRAVNEVALU IN PUSTNEM DRUŠTVU

Sama Kravnevalska zgodba časovno sega v pozna sedemdeseta leta bivše države Jugoslavije. Po pričevanju različnih virov, bi jo lahko umestili nekje v leto 1977 ali 1978. A z njeno zgodbo je podobno kot s tisto o Woodstocku. Najbolje se spomnijo tisti, ki jih sploh ni bilo tam. Tisti, ki so bili, je niti ne znajo dobro novicaati.

Avtorja Kravnevala sta bila dva, Stane Šavelj in Emil Nanut, ki sta si, zgledujoč se po karnevalih v svetu izmislila Kravneval, ki je prvo leto po Idrijskih ulicah gnal le eno kravo. Ta je imela glavo iz papirmašeja (izdelal jo je Stane ) in je poleg lastne teže nosila tudi svojo zgodbo.

V bivši Jugoslaviji je gospodarstvo temeljilo na samoupravljanju, svetovnem ekonomskem unicumu, ki je dobro deloval nekje do šestdesetih let in so ljudje v sistemu relativno dobro živeli. Poznejši čas je prinesel krize, ki so se reševale z vedno novimi reformami. Politični sistem je vsakih deset let ustvaril nov nepreverjen gospodarski eksperiment, ki naj bi z različnimi ukrepi (oblikami varčevanja) spravil državo iz krize. Vsi poizkusi so bili za gospodarstvo neuspešni, za državljane pa predvsem zelo boleči. Razbohotil se je gospodarski kriminal s katerim so si nekateri ljudje na položajih izboljšali standard, vsem drugim je preostalo le delo na črno, preprodaja in šverc. S padanjem življenjskega standarda je padala tudi delovna vnema. Značilnost obdobja je bilo še fanatično zatiranje osebne pobude, ljudje so se izogibali javnemu izražanju političnih stališč. Za kazanje nezadovoljstva je bilo potrebno mnogo domišljije. Zaradi ohranjanja socialne varnosti in politične neoporečnosti je bilo prikrivanje identitete šaljivcev zelo priporočljivo. Tako je nastal Kravneval, ki se je zgledoval po basni, poučni književni vrsti v kateri nastopajo živali, ki poosebljajo človeške lastnosti in jih z ironijo in satiro kritizirajo. Koncu basni navadno sledi moralni nauk. Basnnovicacema (graparskega Kravnevala) Stanetu Šavlju in Emilu Nanutu, prijateljema in tudi sodelavcema, se je pridružil graparski tovariš Vojko Tratnik in skupaj z Milanom Šavljem so izdelali kravo (s tabelo kategorizacije mesa in napisom Prata za direktorje, flam za delavce), ki ji je potem sledil bik, osel (z zlatimi zobmi), prašič (z odprtino kot pri hranilniku), štorklja, medved, gosenica, pikapolonica in zmaj. Število likov je iz leta v leto naraščalo in zahtevalo vedno več ljudi. Stanetu, ki je pustu žrtvoval skoraj ves letni dopust, Emilu, Vojku, Furlanu in Vojkovi sestri Bredi, so se pridružili stari graparski pustni mački, ki so do tedaj kolovratili po mestu v manjših skupinah ali vsak posebej. To so bili Marjan Tratnik, Dobravc in Kašpirc (»ta fini«, gosposke kostume jim je šivala Marjanova žena Slavka), Dolfi Rupnik in Ivi Pišlar (ki sta v preteklosti navduševala z živo kokošjo in kozo) ter Ivi Miklavčič. Pristopalo je vedno več Graparjev in njihovih prijateljev, ki so bili do neprepoznavnosti zamaskirani v pogosto motorizirane živalske podobe. Razen leta 1980, ko zaradi Titove bolezni povorke ni bilo, se je ta ponavljala nekje do druge polovice desetletja. Krava (škurta), maskota Kravnevala, se je v prvo prikazala v spremstvu pastirja, iz kmetijsko usmerjene Grape (skoraj pri vsaki hiši so takrat še imeli kravo), in z ritjo pred nosom mahala ljudem, ki so se soočali s praznimi mesnicami, meso kupovali na črnem trgu in ga skladiščili v Gorenjevih zamrzovalnih skrinjah. Krava je po tem nastopala v različnih vlogah. Najbolj znana je asociacija na Milko Planinc iz časov, ko je veljal par - ne par, ukrep s katerim naj bi država privarčevala devize pri nakupu bencina, pa depozit za prečkanje državne meje, ki so ga morali plačevati državljani, če so se odpravili čez mejo zapravljat za državo prepotrebne devize. Politične nebuloze so bile stalen vir navdiha kreatorjem Kravnevala, ki se je potem na žalost vseh sam od sebe zaključil leta 1985. Ko so Kravneval v drugi polovici devetdesetih obnovili, je obdržal pozitivne note svojih ustvarjalcev, družbeno kritičnost, humornost, zabavo, enakost med sodelujočimi in prijateljsko druženje, ki se jih člani KPD Grapa in množica tistih, ki jih v ulici podpira in jim pomaga, nesporno držijo še dandanes. <

Kulturno pustno društvo Grapa se je formalno pravno registriralo leta 1999. Prvi predsednik društva je bil Miran Pišlar, danes ga vodi Tomaž Vencelj. Kravneval – pustna prireditev, ki jo na mestnem trgu uprizarjajo že 19 let se začne z dvigom zastave na pustno soboto in ob himni naznani začetek Kravnevala. Običaj šaljivo posnema dvig zastave na otvoritvi tradicionalnega Čipkarskega festivala in, da je vse tako kot tam, društveni zastavonoša v pustni povorki, ki gre iz Grape na mestni trg, koraka prvi.

Vzrok za ustanovitev društva leta 1999 tiči v občinski nagradi, ki se je obetala skupini Graparjev za obuditev pustne tradicije v mestu. Nagrado so še istega leta tudi prejeli. Leto po ustanovitvi so s pomočjo Dareta Kauriča v snemalnem studiu Edija Božiča Graparji sami posneli svojo prepoznavno himno Grapa, Grapa. Članstvo društva se je od ustanovitve naprej hitro večalo, a številčno ni bilo vedno enako. Večina članov je sicer stalnih in zelo aktivnih, veliko pa jih pristopi le za določeno obdobje. Članstvo v društvu ni pogojeno s stalnim prebivališčem v Grapi, spolom ali starostjo.

Društvo bo svojo dvajseto obletnico praznovalo dve leti prej, kot se je uradno registriralo, saj za svoj začetek šteje leto 1997, ko so obudili Kravneval. Skupina, ki ima pri tem največ zaslug, se je takrat zbrala okrog Mirana Pišlarja. V njej so bili Ivi Lapajne, Ivi Pavšič, Marko Pišlar, Tomaž Vencelj, Franci Tušar, Iztok Demšar, Leon Bončina in Danilo Rjavec. Uprizorili so asfaltacijo cest. Prireditev ni bila prijavljena, le na radiu Odmev so za šalo objavil, naj bodo vozniki zaradi dela na cesti previdni. Naslednjega leta je druščina, ki je bila že veliko večja, v mestnem parku odprla terme Santa Barbara. Prireditev so že prijavili, vodil jo je Tomaž Vencelj. Prvič so sodelovali tudi otroci. Tri leta kasneje, leta 2001, se je Kravnevalu pridružil David Velikanje, ki je že naslednje leto skupaj z Leonom Bolčino moderiral pustno prireditev. Sedaj jo vodita s Tomažem Vencljem, s katerim tudi prevzemata večji del organizacije celotne prireditve.

Za dvajseto obletnico Kravnevala pripravlja društvo že kmalu po novem letu niz dogodkov, ki jih namenja vsem meščanom in tudi tistim, ki se bodo v Idriji zgolj ustavili.

Danila Zalatel